Zgodovina

1993 - 2004

Gledališko improvizacijo je leta 1990 na slovenska tla prineslo Gledališče Ane Monro s predstavo Variete, v kateri so gledalcem ponudili kolaž krajših improvizacijskih zvrsti in songov. Leta 1993 so k sodelovanju povabili tudi druge skupine in tako ustanovili prvo slovensko gledališko ligo. Ekipe so se med seboj merile krajših improviziranih prizorih, ki jih je s predlogi narekovalo občinstvo, le-to pa je tudi določilo zmagovalca tekme med dvema skupinama in s tem posledično prvaka v improvizaciji.

Med letoma 1993 in 2004 se je na impro tekmah predstavilo približno 250 improvizatorjev v 30 ekipah, med drugim tudi nekatere danes vidne medijske osebnosti: Goro Osojnik, Andrej Rozman - Roza, Mojca Dimec, Primož Ekart, Matjaž Javšnik, Boštjan Napotnik, Mojca Širok, Vito Rožej, Mojca Funkl, Janez Usenik, Jurij Zrnec, Gorazd Žilavec, Miha Brajnik, Igor Bračič - Sadež, Jure Karas - Slon, Andrej Težak - Tešky, Boštjan Gorenc - Pižama in Toni Cahunek.

Sezona 2003/04 je prinesla velik osip improvizacijskih skupin in s tem posledično zmanjšano zanimanje javnosti za Impro ligo. Premor v delovanju projekta se je začel po odigrani drugi tekmi finala med ekipama Muci Buci in Veselička, tretje tekma pa je bila odigrana skoraj leto in pol kasneje pol reorganizaciji prvenstva. Nekateri improvizatorji so se v vmesnem času odločili za ustanovitev novih improvizacijskih skupin, na primer Teater Narobov, Improleptika in Gverila teater. 

Projekt je z osvežitvijo improvizatorskih vrst z mlajšimi igralci, ki so nastopali že v ŠILI- šolski impro ligi, in reorganizacijo zopet zaživel v sezoni 2005/06. K ustvarjanju se je prijavilo okoli 80 improvizatorjev iz devetih impro ekip. Po kvalifikacijah se je za naslov vseslovenskega improvizacijskega prvaka na devetnajstih tekmah merilo 7 skupin, prvaki pa so postali člani ekipe Modro nebo. Tekmovalnemu delu so se v konceptu projekta pridružile Ekshibicije - improvizirane predstave, kjer so igralci eksperimentirali z različnimi improvizacijskimi strukturami.

Kako se je vse začelo?
Impro liga je program, ki poteka kot državno tekmovanje gledaliških improskupin in ki še danes ostaja temeljno stičišče vseh slovenskih improvizatorjev in improvizatork. Ustanovilo jo je Gledališče Ane Monro leta 1993, ko je Andrej Rozman - Roza z objavo v M'zinu odprl Slovensko gledališko ligo.

Od takrat se je na različnih gledaliških odrih predstavilo več sto gledaliških improvizatorjev in improvizatork, ki so odigrali številne tekme in raznovrstne predstave. Kot so zapisali v Imrpo ligi: "Le eno drži, niti dva prizora v več tisoč predstavah si nista bila enaka."

Iz Impro lige so se razvili številni gledališki projekti in programi: ŠILA - Šolska impro liga, MIŠ - Mala impro šola, Gverila teater, Impro klub, mednarodni festival Goli oder, Improške, Improvizija, Impro maraton pa vse do televizijskih in radijskih oddaj, med drugim Impro TV, Štafeta mladosti, Ustreli!, TV Dober dan, Razred zase, Osvežilna fronta, Impro klet in druge.

Improvizatorje in improvizatorke je danes mogoče srečati tako v institucionalnih gledališčih, na filmu in televiziji, v novinarskih vodah, pa tudi kot pisatelje, scenariste in vse do glasbenikov in glasbenic, moderatorjev in moderatork najraznovrstnejših dogodkov, so še zapisali v Impro ligi.

Po selitvi središča dogajanja s Karunove so se ustalili na Metelkovi ulici
Ko so se zaradi dolgov leta 2013 vrata KUD-a France Prešeren v Trnovem zaprla, je program Impro lige prevzelo Društvo za kulturo in izobraževanje Impro. "Od leta 2013 smo program razvijali še naprej in se selili po različnih ljubljanskih gledaliških prostorih, med drugim v CK Španski borci, CSK France Prešeren in drugih. Od leta 2022 je naše domače prizorišče Menza pri koritu v avtonomni kulturni coni Metelkova mesto

Nekdanji format Impro liga tekem

Tekmovalni del Impro lige je mešanica med teatrom in športom, saj se gledališkim elementom pridružijo značilnosti športnega tekmovanja: pravila, sodniki, točkovanje, navijači, časovna omejitev in tabela z rezultati. Na tekmi Impro lige se pomerita dve ekipi, ki skušata občinstvo in sodnika prepričati v kratkih prizorih oz. disciplinah. 

Posamezni prizor praviloma traja od 3 do 4 minute, temelji pa na predlogih občinstva - npr. prostor prizora, žanr prizora, čustva, osebe, odnosi, dogodki, ipd. Po vsakem odigranem sklopu disciplin gledalci z dvigom zastavic določijo ekipo, ki je po njihovem mnenju bolje odigrala prizor, in podelijo dve točki. Oceno podata tudi sodnika, ki opazujeta predvsem tehnično izvedbo prizora (npr.: uporaba predlogov, dinamika zgodba, karakternost, ipd.) in podelita eno točko ekipi, ki je bila tehnično boljša.

Na eni tekmi nasprotni ekipi odigrata vsaka 5 disciplin, pri čemer sta dve izžrebani iz nabora šestintridesetih disciplin v impro pravilniku, dve disciplini, t. i. izziva, izdelata ekipi sami, zadnji prizor pa se odigra po pravilih t. i. delegatskega izziva. Pravila slednjega izžrebajo tik pred igranjem prizora iz nabora petindvajsetih pravil. V sezoni 2006/07 so bili vsi delegatski izzivi poimenovani po skladbah skupine Siddharta.

Vmesni člen med občinstvom in igralci predstavlja moderator, ki razlaga navodila za prizore, pobira predloge za začetek prizora, pobira ocene občinstva in skrbi za splošno dobro vzdušje v dvorani. Pogosto pri tem sodeluje s tehnikom in delegatom predstave.

Tekmovanje je razdeljeno na več delov: kvalifikacije, prvi del predtekmovanja, drugi del predtekmovanja in izločilne boje s finalom, kjer najboljši ekipi prvenstva igrata po sistemu dveh zmag v treh tekmah. 

Theatresports

V sezoni 2023/2024 uporabljamo gledališki format Theatresports™, kjer dve ekipi improvizatorjev med seboj tekmujeta za točke, ki jih dodeli žirija in občinstvo. Ekipi si tekom predstave podajata izzive, vsak podan izziv pa odigrata obe ekipi. Improvizatorji_ke so pozorni na tehniko ustvarjanja impro prizorov in na režijski aspekt – tako znotraj posameznega prizora, kot tudi na ravni predstave kot celote. Improvizatorji_ke se odločajo za tematiko, žanrsko zaznamovanost, izrazne načine idr. pri tem pa sodelujejo z impro glasbenikom in impro tehnikom_co. V prizorih asociativno izhajajo in kolektivno gradijo iz predlogov občinstva, kar jim omogoča spontano ustvarjalno svobodo, publiki pa moč soustvarjanja edinstvene neponovljive predstave ter možnost izražanja lastnih želj in idej, ki se bodo udejanjile na odru.  Sodniki ocenjujejo vsak prizor glede na uspešnost pripovedi, odrskih tehnik ter zadovoljstva občinstva. Sodniki imajo tudi režisersko vlogo, saj nastopajoče opominjajo na uporabo vseh odrskih veščin ter upoštevanje predlogov publike. Skupaj z moderatorjem povezujejo predstavo v celoto, skrbijo za interakcijo z občinstvom, vpeljujejo usmeritve v predstavo ter stalno prebijajo čertrto steno, saj je performer_ka (moderator_ka ali sodnik/ca) v predstavi nastopajoči_a, gledalec_ka in komentator_ka. Naloga moderatorja_ke in sodnikov_ic je odziv na prizore, komunikacija z občinstvom in komentar na trenutno dogajanje. Ker predstava ni pripravljena vnaprej in se razvija spontano, so ti_e izkušeni_e performerji_ke, ki navzven zavzemajo mesto »podpornega osebja«, v funkciji, kjer lahko in morajo naslavljati tekoče dogajanje v predstavi. Moderator_ka torej neposredno komunicira z občinstvom, sodnika_ci točkovno ocenjujeta prizore in obrazlagata ocene. Za še bolj športno vzdušje moderator publiko nagovarja, da morebitno nestrinjanje s sodniškimi ocenami in posegi glasno izražajo, kar občinstvo še bolj vključuje v predstavo, ter jo približa izkušnji gledanja športne tekme. Moderator nekajkrat na predstavo poda izziv za “mikser” kjer nekaj članov iz vsake ekipe skupaj odigra prizor. Občinstvo oceni katera ekipa se je v prizoru bolje odrezala in jim s tem dodeli 5 točk, s čimer pomembno vpliva na izzid tekme. Občinstvo je za predstave Impro lige ključnega pomena, saj je neposredno vključeno v proces nastajanja predstave. Nemalokrat se koga iz publike povabi tudi na oder, da sodeluje pri prizoru.